Iz Rateč na Tromejo
Čudovito vreme nas je to sredo spremljalo že na poti do Rateč.
Nekateri smo malo dvomili v svoje sposobnost, ko smo pogledovali proti vrhu Tromeje. Pa je kar šlo.
Tudi v serpentinah proti vrhu so se napisane številke ovinkov na drevesih hitro nižale. Razgledi so pa tudi naredili svoje.
Na vrhu pa počitek, malica in šnopček na zdravje našemu slavljencu. Ravno toliko nas je, da je vedno kdo na vrsti. Vsi polni energije in dobre volje smo se podali proti cesti v dolino.
Tukaj pa nas ni čakala lepo zratrakirana pot, kot smo bili vajeni prejšnja leta, ampak ozka gaz, ki jo je sonce ravno toliko zmehčalo, da se je rada vdirala. Pot na vrh je bila mala malica proti temu. Kar ni hotelo biti konca in noge so že grdo bolele. Ampak smo tudi to pot zmagali.
Lepi razgledi in najboljša družba so nas držali pokonci.