Sovna glava

Na poti do Koniča je lilo kot iz škafa ampak pogumnim je sreča mila so že včasih vedeli. Imeli smo krasen dan, krasen pohod in še tisti, ki že nekaj let hodimo s to pohodno skupino smo bili prvič na Sovni glavi.

Kamorkoli gremo nam je lepo saj smo vesela in nezahtevna skupina, ki se rada druži. Pa vendar so vmes pohodi, ki vzamejo sapo. To je bila tokrat Sovna glava, čisto nezahteven in nenaporen pohod, ki pa nam je postregel s takimi razgledi, da jih malo kje ujamemo.

Po stari vršiški cesti smo mimo Tonkine koče prispeli do Poštarskega doma na Vršiču, nadaljevali po cesti proti Tičarjevem domu in kmalu pri večjem bunkerju zavili levo po stezici, ki planince pelje na Prisank. Mi pa smo med potjo šli desno na travnati hrib z imenom Sovna glava, ki je okrog in okrog ponujal prekrasne razglede.

Po isti poti smo se vrnili in ker je bil Poštarski dom še zaprt je bil Kot v Mojstani naša zaključna destinacija.